V današnjem svetu, kjer je veliko nestrpnosti do drugačnih, s svojim načinom življenja pričujemo, da je edinost med narodi mogoča.
Božja beseda nam zagotavlja, da nič ni nemogoče tistemu, ki veruje v Kristusa. Zato verujemo, da nas je On poklical, da skupaj gradimo evangeljsko skupnost. V spoštovanju skrivnosti vsake izmed nas, druga drugo podpiramo v hoji za Gospodom. Vsaka sprejme sestre, katere ji podari Bog. To pa ni zmeraj lahko, kajti vsaka ima svoj značaj in svojo zgodovino. Vendar je vsaka od nas poklicana, da se izraža v tem, kar je.
Frančiškanke smo zato, ker nam je življenje sv. Frančiška Asiškega vzor. Trudimo se biti odprte za Boga, da bi On lahko bil naše vse. Skušamo slediti Jezusu v preprostosti, majhnosti in veselju; živeti evangelij v radikalnosti; biti za in z ljudmi, ki so zaradi različnih vzrokov odrinjeni; prizadevati si za mir, pravičnost ter medkulturni in medverski dialog; živeti od dela naših rok in oznanjati vsem Božjo ljubezen, ki se nam daje posebno v zakramentu Evharistije. Evangelij želimo živeti kot sv. Frančišek sredi tega sveta v preprostosti, veselju in miru. Posebej želimo biti blizu ljudem, ki so na robu družbe.
Marijine smo kot sestre in ženske v tem, da se od nje učimo njene radikalne odprtosti in razpoložljivosti Svetemu Duhu. Kot ona vsak dan Bogu izrekamo svoj »da« za nepredvidljive stvari. Kot ona sprejemamo Jezusa v božji besedi in evharistiji v svoje telo, da ga podarjamo svetu. Marija je bila pozorna za potrebe drugega. Iz njenega zgleda črpamo smisel za skrito služenje in brezpogojno razpoložljivost. Zato kakor Marija živimo obdobja preprostega nazareškega življenja, spet drugič smo na poti oznanjevanja Božjega kraljestva, pogosto pa tudi pod križem in z Gospodom v zarji vstajenja.
Misijonarke smo na način, da sodelujemo pri gradnji Božjega kraljestva. Bog nas nagovarja po znamenjih časa, zato smo pozorne na stiske sveta, na klice in potrebe Cerkve. Prizadevamo si, da bi svet postal pravičnejši in bolj človeški. Najprej smo poslane k tistim, ki jim Kristus še ni bil razodet, k tistim, med katerimi je Cerkev manj dejavna, prednostno k najbolj zapostavljenim. K vsem hočemo iti s ponižnim srcem, pripravljene učiti se, sprejemati v enaki meri kot dajati, ter tako oznanjati Kristusa v drži spoštovanja in sprejemanja drugih. Vsaka sestra je poslana in v tem duhu pripravljena zapustiti svojo deželo ali v njej ostati, da bi odgovorila na potrebe evangelizacije. Za misijonsko delo črpamo moč v Evharistiji in v evharistični adoraciji.
Evharistija – v njej najdemo našega Gospoda. V pogovoru z Njim najdemo moč za stalno in brezpogojno služenje, pogum za odpoved sebi in darovanje svojega življenja za druge. Pri molitvi pred Najsvetejšem rastemo v pripadnosti Bogu in Njemu izročimo življenje vseh, posebno še preizkušenih. S Kristusom, ki je umrl in vstal, darujemo svoje življenje, da bi se v svetu udejanjal načrt Očetovega odrešenja. Predamo se Gospodu, da nas preoblikuje, da postajamo kruh za druge in smo tako njegovo orodje upanja in ljubezni za vsakega človeka.