Smrt je tudi v našem življenju začetek novega življenja! Kristus je vstal! Aleluja, hebrejski vzklik, slavimo Jahveja, Boga, ker iz grobov vstajamo tudi mi! “Križ, nesmisel za pogane, pohujšanje za Jude,” (prim. Kol 1) je pred 2000 leti postal znamenje upanja! V to na veliko noč verujemo kristjani in to nam prinaša upanje in svetlobo tudi v tem posebnem pandemičnem času.

“Včeraj nisem spala … Kajti včeraj je moja soba postala grob: moje telo je počivalo na ležišču, moja duša pa je iskala Njega, ki ga ljubi … Ko sem prišla v vrt, se mi je odvalil kamen od srca, kajti kamen z groba je bil že odvaljen. Sklonila sem se v grob in videla dva angela: ‘Zakaj iščeš živega med mrtvimi?’ … ‘Zakaj jokaš?’ me je tedaj vprašal še On, ki ga ljubi moja duša. Jaz pa ga nisem prepoznala in nisem vedela, da ga ljubim. Potem me je poklical po imenu. In vse je dobilo svoje ime. In smisel. In pomen,” je zapisal Gregor Čušin v Vita dolorosa.

“Via dolorosa ostaja žalostna pot v Jeruzalemu”, a “Vita dolorosa je naše srečevanje s križi.” “Pomislimo na otroke, ki umirajo od lakote, brez izobraževanja, na mnoge, ki potrebujejo drogo, da bi se počutili malo bolje,” je dejal pred tednom papež Frančišek. “On pa ni šel v smrt, ampak v življenje. Da je objel križ, da je objel mene. In vse ljudi, ves svet.”

Veliki ruski klasik Lev Nikolajevič Tolstoj je po spreobrnjenju večkrat dejal in svoje misli strnil tudi v romanu Vstajenje, da je življenje pot k Bogu, ki ga začutimo v ljubezni. Zato sta za vsakega človeka bistvena sočutje in zmožnost ljubiti.

Žalostna učenca na poti iz Jeruzalema v Emavs Kristusa nista prepoznala. Šele pri večerji, pri lomljenju kruha, so se jima “odprle oči”. Tudi mi imamo občutek, da nas je v temnih časih Bog zapustil, a On gre po poti z nami. Ali bomo slišali danes, na veliko noč, ko nas kot Marijo Magdaleno nevsiljivo pokliče po imenu? Apostolko vstajenja je v jutru poslal, naj žalujočim sporoči, da živi. O tem pričujejo Pisma. Vsi, ki verujemo in mislimo v srcu dobro, pa danes sporočamo, da dobro zmaguje nad zlom! Ponesimo ljudje dobre volje veselje prek sodobnih sredstev med prijatelje in znance, bolnim, osamljenim in tistim, ki so ujeti v teminah trpljenja.

“Če smo vstali s Kristusom, ne iščimo, kar je na zemlji, ampak kar je zgoraj, kjer je Kristus” (prim. Kol 3, 1), ki je edini živ vstopil v grob in vstal iz njega. Naj smrt tudi v našem življenju nima več zadnje besede! Kristus je vstal, vstanimo tudi mi! Aleluja!